Zakaj je koroška mamica zavrgla novorojenčka?

Slovenijo je v soboto pretresla novica o najdenem novorojenčku v Centru varne vožnje na Vranskem. Kot je pokazala policijska preiskava, ga je v tamkajšnjih sanitarijah rodila ženska, ki se je tistega dne udeležila tečaja varne vožnje.

Za tiste, ki ste dogodek spregledali: preberite, kaj se je zgodilo Korošici na Vranskem.

Zgodba je sprožila močan čustven odziv javnosti. Med vsemi možnimi reakcijami je bila najpogostejša: “Le kako je mogla? Kakšna mati lahko to naredi svojemu otroku?” Marsikdo je reagiral strpneje. “Nihče ne ve, s kakšno stisko se je soočala, zato ne moremo kar vse povprek obsojati,” je bilo mnenje nekega očividca. Tudi terminologija služb in medijev – govorili so o “dekletu” ali “punci” – je pri ljudeh spodbujala apologetičnost. Bržkone je šlo za komaj 18-letno dekletce, ki se je premlado soočilo s prehudim življenjskim zalogajem.



Ko je na dan pricurljala neuradna informacija, da bi naj bila ženska 25-letna Korošica, je dogodek povzročil veliko razburjenje v njenem domačem okolju. Zelo hitro so se pojavile tudi domneve o njeni identiteti. Ljudi je zajelo ogorčenje, jeza in občutek nemoči. Ne le do ženske, pač pa tudi do sistema. Toda bolj kot karkoli drugega je domačine prevevalo začudenje in zbeganost. Koroška je namreč znana po svoji strpnosti do najrazličnejše družinske problematike. Tudi pred nekaj desetletji, ko so ponekod v Sloveniji nezakonske otroke še vedno gledali postrani, pa na Koroškem, v regiji ki je vedno prednjačila po številu nezakonskih rojstev v državi, to ni bilo nič takega. V današnjem času in v današnji družbi je nepredstavljivo, da bi morala ženska iz kakršnegakoli razloga skrivati nosečnost. Prav tako je mladim ženskam in nosečnicam na voljo podporni sistem v obliki zdravstvenega in socialnega varstva, ki naj bi jim pomagal, da v primeru nosečnosti varno donosijo in rodijo otroka ter nato zanj poskrbijo tako, kot se jim zdi najbolje.

Bolj ko kot opazovalci poskušamo osmisliti dogajanje in razumeti žensko (25-letno žensko, ne “dekle” ali “punco”, kot so jo derogativno omenjali), več vprašanj se nam zastavlja. Najprej, ali je sploh vedela, da je noseča? Morda se zdi vprašanje komu neumno, češ, kako naj ne bi vedela. Ampak obstajajo dokumentirani in dokazani (čeprav redki) primeri, kjer zaradi spleta okoliščin ženska dejansko ni opazila lastne nosečnosti. Zdi se namreč zelo nenavadno, da bi se nosečnica tik pred porodom udeležila tečaja varne vožnje, če pa tudi bi jo med dejavnostjo porod presenetil, bi pravočasno dejavnost prekinila. Prav tako lahko ugibamo, da je bilo njeno ravnanje impulzivno, verjetno tega ni načrtovala vnaprej, saj bi v tem primeru za porod poiskala kakšen diskretnejši kotiček in ne bi rodila takorekoč na očeh javnosti. Ob vseh ugibanjih pa se vedno znova pojavlja temeljno vprašanje: kakšna stiska jo je vodila v tovrstno ravnanje?



Čeprav naj bi bila nosečnost za vsako žensko najlepše obdobje v življenju, pa žal ni vedno tako. Pogosto pogoji niso idealni, ampak družine se tako ali drugače znajdejo. Včasih pa se ženska znajde v vrtincu neugodnih okoliščin, ki se zdijo nerešljive. V takšnih primerih so na voljo pristojne službe in organizacije, ki nosečnici pomagajo najti izhod iz stiske. Zakaj sistem v tem primeru ni deloval? Je mlada Korošica poznala možnosti, ki jih sistem nudi in poskušala poiskati pomoč? Kako je poskrbljeno za informiranje in zdravstveno varstvo žensk, zlasti pripadnic ranljivih skupin, da lahko v današnjem času pri nas pride do takšnega dogodka?

Morda je ravno to vprašanje tisto, ki javnost najbolj vznemirja. Zakaj je sistem odpovedal? Ker če lahko odpove v enem delu, lahko tudi v kateremkoli drugem. In ravno zato nas zanimajo podrobnosti konkretnega primera. Da lahko osmislimo vso zgodbo, da lahko utemeljimo ravnanje nesrečne ženske in delovanje sistema ter najdemo, v čem so naše zgodbe drugačne, da lahko ponovno v svojih očeh vzpostavimo red in zaupamo v delovanje sistema. Čeprav vseh odgovorov verjetno nikoli ne bomo izvedeli.

Kaj pa vi mislite? Prijavite se in komentirajte!