Referendum – ko oblast ne zna in ne zmore več

Prihodnjo nedeljo se bodo Slovenci trumoma valili na volišča. Na referendum, kjer bodo z demokratičnim glasovanjem izrazili svojo voljo glede gradnje drugega tira in tako sprejeli odločitev, ki bo vplivala na življenja vseh nas in naših zanamcev. Z drugimi besedami, neplačano bomo opravili delo tistih, ki so zanj dobro plačani, ampak ga niso sposobni opraviti.

Kaj je narobe z zgornjo trditvijo? Za začetek se vse od leta 1990 slovenski volivci nobenega glasovanja niso udeležili trumoma. Povprečna udeležba na referendumih vse od slovenske osamosvojitve je bila okoli 34%. Še najvišja je bila na referendumu leta 2003, ko smo volivci odločali o vstopu Slovenije v EU in NATO. Ne po naključju, kajti ta referendum je bil eden redkih, pri katerem je povprečen državljan vsaj približno vedel, o čem glasuje in kaj bi naj tak ali drugačen izid pomenil. Približno. V samostojni Sloveniji je bilo sicer doslej izpeljanih malo več kot 20 referendumov, kar pomeni skoraj vsako leto kakšen. Stroški izvedbe enega referenduma znašajo 4 milijone evrov. Že enostaven izračun nam pove, da smo državljani v vseh letih življenja naše državice prispevali skupno okoli 100 milijonov evrov za povsem zgrešen namen.

Referendum – zloraba demokracije

Referendumsko odločanje o stvareh ideološko sicer izgleda lepo. Zelo v duhu demokracije. Ampak ni. V resnici je v manifestacija neodgovornosti. Državljani vsaka štiri leta uveljavljamo svojo volilno pravico in z demokratičnimi volitvami izvolimo svoje predstavnike, ki bodo zastopali naše interese v državnem zboru. Kandidati del svojih vrednot pokažejo že s pripadnostjo stranki, preostanek pa predstavijo v seriji soočenj in ostalih predvolilnih dejavnosti. Na podlagi njihovih stališč o različnih področjih in temah si nato ustvarimo mnenje in se odločimo, komu bomo namenili svoj glas. Kandidat, ki je uspel prepričati največje število državljanov, bo naslednja 4 leta njihov glas v parlamentu. Tu se pa naša udeležba konča. Izvolili smo državni zbor, ki je najvišja zakonodajna institucija. Njegovi člani bodo odslej sprejemali pomembne odločitve v našem imenu in namesto nas.

Državljani jim že apriorno zaupamo, da bodo to nalogo odgovorno in kvalitetno opravljali, zato smo jih tudi izvolili. Še dodatno učvrsti naše zaupanje dejstvo, da bodo pred sprejetjem kakršnekoli pomembne odločitve pridobili vsa razpoložljiva mnenja strokovnjakov, proučili raziskave s tega področja, preudarili zadeve z vidika svoje lastne ekspertize ter zdravega razuma. Ni se nam treba bati, da bi svojo funkcijo jemali neresno, saj so se zanjo morali zelo potruditi v predvolilni kampanji, poleg tega pa za svoj napor prejemajo tudi ustrezno visoko denarno nagrado, ki je v korelaciji z odgovornostjo njihovega položaja. Povedano zelo poenostavljeno: za sprejemanje odločitev so ustrezno opremljeni, tako informacijsko kot tudi finančno.

Referendum je zgolj prelaganje odgovornosti na državljane. Posamezniki ali skupina, ki se tako vede, ne more voditi države. Pa v primeru številnih referendumov v Sloveniji so te iste lastnosti pokazale tako trenutno vladajoče, kot tudi trenutno opozicijske stranke.

Referendum – priložnost za manipulacijo z množicami

Državljani na drugi strani nimamo tolikšnega vpogleda v predmet katerekoli izmed tovrstnih odločitev. Na naša mnenja vplivajo zgolj modificirane “cliffs notes” verzije različic za ali proti katerim bi naj glasovali. Že v osnovi si ne moremo ustvariti objektivnega mnenja o problemu, kaj šele, da bi se lahko opredelili, katera izbira je boljša. Ampak referendum nas sili v točno to – v oblikovanje mnenja o čemerkoli. Četudi se nas ne tiče (primer: zakonodajni referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo; medijsko zmanipulirana večina je odločala o povsem zasebnih zadevah zelo majhne in hipotetične peščice posameznikov). Četudi sploh ne vemo, kaj je predmet referenduma (primer: zakonodajni referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A2); tu sploh nihče ni vedel, ali se ga tiče ali ne, niti o čem se sploh glasuje, pa so volivci vseeno morali imeti mnenja in jih izraziti).

Na koncu iz nečesa, kar bi moralo biti resno in preudarno odločanje o pomembnih stvareh, nastane farsa. Na koncu je to le še navijaštvo. Pogledamo televizijsko soočenje, vidimo, kdo je za in kdo proti, pa se na podlagi tega opredelimo.

Referendumsko odločanje je zame nesprejemljiv način uveljavljanja zakonodaje. Gre za nepotrebno podvajanje, prelaganje odgovornosti na državljane, ki so svojo voljo že izrazili na ustrezen način, hkrati pa daje neomejeno manevrskega prostora za manipulacijo interesnih skupin z množico. Da pa je na bolj ali manj vseh dosedanjih referendumih večina glasovala o pravicah manjšin, je pa ne le protiustavno, pač pa tudi nemoralno. Narobe na vseh ravneh.

Prihajajočega referenduma se ne morem udeležiti. Po natančni preučitvi vseh razpoložljivih informacij lahko ocenim le, da ne vem dovolj. Tisti, ki se počutite kompetentne, ki ste suvereni v svoji odločitvi, se ga zaradi mene udeležite. Ravnajte po svoji vesti. Tako glede udeležbe, kot tudi glasovanja.