Pustni običaji nekoč in danes

Pust je prastar praznik. Njegov namen je bil pregnati iz dežele zle zimske sile, priklicati pomlad in izprositi dobro letino. Izročilo in običaji, povezani s pustom, so se s časom spreminjali, mnogi pa so se v takšni ali drugačni obliki ohranili do danes.

MASKE

Pri preganjanju zimskih demonov so si ljudje v davnini pomagali s strašljivimi maskami. Ta tradicija se je ohranila do danes.  Za določena področja in pokrajine so značilne določene maske. Vsi poznamo ptujske Kurente, cerkljanske  laufarje in istrske škoromate.  Današnji pustni sprevodi in karnevali pa so namenjeni splošnemu veseljačenju, predvsem pa so priložnost, da se opozori na vse napake in pomanjkljivosti v družbi. Na povsem sprejemljiv način lahko preprost državljan nastavi ogledalo aktualni politiki.

JEDI

Pust pomeni tudi velike pojedine pred štiridesetdnevnim postom. Poznamo obvezno pustno jed – pustne krofe. Manj poznano pa je, da je tradicionalna hrana že na debeli četrtek. Na četrtek pred pustom je morala biti na mizi svinjska glava, ali svinjski rilec in ričet. Spekli so tudi potico iz kvašenega testa, nadevana je bila s kuhano proseno kašo in suhim mesom.

Na pustno nedeljo pa je bila obvezna orehova potica in ocvrti flancati.

Na pustni torek so pekli krofe pa tudi potico špehovko. Po Sloveniji so bile različne pustne jedi, vsem pa je skupno to, da so mastne in kalorične.

Z mastno hrano so zaključili na pustni torek ob polnoči, ko se je začel post s pepelnično sredo. Krofe, ki so ostali, so dali v večjo posodo in jih zalili z mastjo. Tako so krofi počakali na konec posta ob veliki noči.

ČARANJE

Manj poznano je, da je pustni čas bil namenjen tudi čaranju. Zgoraj navedene jedi so imele magični pomen. Verjeli so, da bo obilna pojedina priklicala dobro letino, kokoši bodo dobro nesle, drevje bo obrodilo, dekleta pa bodo dobila ženine. Kdor bi bil na pusta lačen, bo trpel pomanjkanje vse leto.

Kdor se je hotel znebiti bolh, je na pustni torek pometel hišo, smeti pa vrgel na razpotje.

Pustne magije ljudje niso koristili le za priklic lastnega blagostanja, pač pa so dali duška tudi nevoščljivosti in zlobi.

Ena izmed vraž v škodoželjne namene je sledeča:

Kdor je hotel, da sosedove kokoši ne bi nesle jajc, je moral na pustni torek navsezgodaj pomesti hišo in tako, da ga nihče ni videl odnesti smeti v sosedov kokošnjak in reči: pri vas samo kokodajc, pri nas pa veliko jajc.