Prvi slovenski KFC – všečen lokal z nenavadno posebnostjo

Tik pred iztekom lanskega leta je Slovenija dočakala odprtje prve restavracije KFC. Ob prvi priložnosti smo jo obiskali tudi z našo ekipo in naleteli na nekaj nenavadnih presenečenj.

Kratek uvod za tiste, ki ne poznajo: gre za znamenito verigo fast food restavracij Kentucky Fried Chicken, ki je v našem prostoru zaenkrat nekoliko manj prepoznavna, v ZDA, od koder prihaja, pa je postala že kar nekakšna zaščitna znamka Amerike. Njeni začetki segajo v 30. leta 20. stoletja, ko je polkovnik Harlan Sanders odprl kiosk z ocvrtim piščancem. Imel je izviren recept in zaupanje v svojo poslovno vizijo, kar se mu je tudi obrestovalo. Leta 1952 je namreč odprl prvo franšizo in to je bil začetek verige restavracij, kot jo poznamo danes. Njihovo uradno slovensko stran najdete tukaj.

Navdušenci nad vsem ameriškim, hitro hrano ali ocvrtim piščancem so težko pričakovali prihod KFC v Slovenijo. Doslej smo se po znamenitega piščanca morali odpraviti čez mejo. Restavracije so v vseh sosednjih državah, najbližji KFC pa je v Zagrebu. Slovenija je bila tako neugledna črna pika na KFC zemljevidu in bil je skrajni čas, da multinacionalka to spremeni. Čeprav so se pred odprtjem pojavili zapleti, ki so nakazovali, da se utegne otvoritev premakniti v januar, jim je uspelo restavracijo odpreti še v decembru. Ker smo jo nestrpno pričakovali tudi mi, smo jo seveda kmalu obiskali.

K zadevi smo pristopili tako, kot to stori povprečen državljan – informacije smo poiskali v Googlu. Izvedeli smo, da se prvi in zaenkrat edini slovenski KFC nahaja na avtocestnem počivališču Spodnje Dobrenje. Za tiste, ki slovenskih avtocest nimajo ravno v malem prstu velja pojasniti, da gre za počivališče ob avtocesti Maribor – Šentilj. Že samo dejstvo, da se edina poslovalnica katerekoli organizacije nahaja na avtocesti, je čudno. Nehote smo v tem videli elitizem in diskriminacijo. Nenazadnje pa tudi slabo poslovno potezo. Ravno zaradi tega dejstva smo se odločili raziskati, kako je poskrbljeno za morebitne obiskovalce, ki bi se želeli avtocesti izogniti – denimo okoliške prebivalce ali tiste, ki so se na Štajersko pripeljali iz Dravske doline in Koroške, ali pa tiste, ki enostavno ne želijo voziti po avtocesti.

Pri tem smo se oprli na pomoč navigacije. Ta nas je korektno usmerila iz Maribora proti Šentilju po stari cesti. Med potjo smo sicer začeli dvomiti o točnosti navigacijskega sistema, saj nas je aplikacija vodila po vse bolj stranskih cestah in zdelo se nam je na vso moč nenavadno, da bi velika ameriška korporacija postavila svojo prvo enoto v Sloveniji v nekakšno nedostopno zakotje. Po vse večjih dvomih voznika in pomirjujočih zagotovilih navigatorja ekipe, da nismo zašli, smo v daljavi zagledali znan rdeč svetlobni napis. Prečkali smo le še parkirišče in mostiček, nato pa smo se z olajšanjem znašli pred bencinsko črpalko OMV in prvim slovenskim KFC.

Po nenavadnem dostopu do poslovalnice smo ob vstopu v lokal bili prijetno presenečeni. Ambient je prijeten, kljub relativni gneči je vtis prostornosti. Osebje je prijazno, opazili smo, da so dobro razpoloženi tudi gostje, kar je dober pokazatelj vzdušja v lokalu.

KFC ima poldigitaliziran sistem naročanja in prevzema naročila. Naročilo se odda osebno blagajniku, ki po potrebi tudi svetuje, takoj ob oddaji naročila se tudi poravna račun. Skupaj z računom gost prejme listek s številko naročila, v našem primeru so nas prijazno povprašali še po imenu, kar je izkušnji dodalo osebno noto. Namen tega je dodatno zagotovilo, da bo naročilo res prišlo do nas.

Lokal je urejen z zadostnim prostorom v bližini prevzemnega pulta, da lahko gostje udobno počakajo medtem, ko se njihovo naročilo pripravlja ter spremljajo ekran, kjer se izpiše številka naročila. Naše naročilo je bilo zelo standardno, pa tudi ne pretirano obsežno, a smo ga kljub temu čakali razmeroma dolgo. Ekran, kjer smo spremljali stanje naročila, nas je pomirjal, da se vendarle nekaj dogaja in da niso pozabili na nas.

Ko smo naposled prejeli naročilo, smo brez težav smo našli mizo, ki nam je bila všeč in kjer smo se počutili udobno. Hrana je bila odlična, kar smo v skladu s KFC standardi, ki zagotavljajo svežino in pripravo neposredno pred postrežbo, tudi pričakovali.

Edino, kar je bilo rahlo moteče, so bile slamice in serviete. Slednjih je zmanjkalo, toda ne dvomimo, da je šlo le za nerodno naključje ter da so škatlo s servietami nedolgo zatem znova napolnili. Slamice pa so prosto dostopne v zanje namenjenem razdelku, da jih lahko gost vzame v skladu s svojimi potrebami. Enako, kot je urejeno v drugih podobnih lokalih. Toda s pomembno razliko: slamice niso posamezno pakirane v papirnate ovitke, kar lahko potencialno ogrozi higienski standard. Vseeno smo bili z izkušnjo dokaj zadovoljni.

Lokal smo zapustili odločeni, da se bomo še vrnili, čeprav smo se strinjali, da se na bolj nenavaden način še nikoli nismo pripeljali k nobenemu lokalu, še najmanj k legendarni prvi poslovalnici multinacionalke v Sloveniji. Nihče izmed nas ni še nikoli videl česa podobnega.

Ugibamo lahko, da bodo čez čas sledila odprtja novih poslovalnic po državi, obenem pa upamo, da bo korporacija AmRest, ki ima v lasti verigo KFC, v naše kraje pripeljala tudi svoje ostale franšize: Pizza Hut, Burger King in predvsem Starbucks, ki se ga ljubitelji kave najbolj veselimo, saj moramo zaenkrat po njihove napitke na Dunaj.