Messi in Argentina ali Kje so meje med lojalnostjo in izdajstvom

Argentina je izpadla iz svetovnega prvenstva. Oči javnosti so uprte v Messija. Argentina mu obrača hrbet, menda da je bil to njegov zadnji nastop za reprezentanco. Vse to pa na Argentino meče veliko slabšo luč, kot bi jo lahko najsramotnejši poraz. Isto velja za navijače, ki se zdaj zgražajo nad slabo igro svojega idola. Nihče, ne javnost, niti nadrejeni nimajo pravice obsojati Messijeve igre.

Lionel Messi je nosilec argentinske reprezentance. On JE Argentina. Brez njega se ne bi niti približali SP-ju. Verjetno si oni sicer mislijo, da bi čisto lahko dobili kateregakoli bedaka, ki bi namesto njega tekal za žogo, pa še manj problemov bi bilo z njim. Ampak dejstvo je, da bi brez Messija – ki je domovini izkazal neizmerno lojalnost, ko je zavrnil ponudbo Španije, da nastopa zanjo – Argentina bila samo še ena izmed neopaznih banana republik. On naredi vse in to naredi kvalitetno. Večinoma.

Na tem SP je pokazal znatno slabšo formo. Ne vemo, zakaj. Navsezadnje se nas tudi ne tiče. Mogoče gre za osebne težave. Mogoče ima virozo. Lahko je karkoli. Ampak ni pomembno. Z vsem, kar je doslej naredil za svetovni nogomet, si ne zasluži, da se ob prvem spodrsljaju navijači zgražajo nad njim, da se soigralci distancirajo od njega in podobno. Pravico ima do tega, da ima kdaj težko obdobje, da se spopada s težavami kot ve in zna, ter da je ob tem deležen razumevanja okolice. Dejstvo, da je kljub težavam vseeno “prišel na šiht” in da dela po svojih najboljših močeh, je samo pohvalno. Prepričana sem, da je med njegovimi hejterji večina takih, ki za prehlad vzamejo bolniško.

Nadalje, Messijev uspeh je rezultat številnih odrekanj. Lahko bi izbral lagodno življenje in si pot začrtal drugače, pa ni. In dokler je bilo vse ok, so ga vsi trepljali po hrbtu – eni zares, drugi v mislih prek tvja – češ “ti si uredu, ti si naš”. Ko mu grejo stvari narobe, je pa slabši od najslabšega. Toliko o lojalnosti. Še dobro, da je fajn plačan. Če bi delal za minimalca, bi se najbrž hitro vprašal, a mu je res treba prenašati očitke na svoj račun in iz dneva v dan poslušati, da ne naredi dovolj.

Kje so meje naše lojalnosti? Zakaj se v tistem trenutku, ko človek pokaže kanček šibkosti, ko pokaže človeško plat, takoj distanciramo? En slab dan je dovolj, da naenkrat vsi njegovi dosežki niso vredni nič.

Ampak ne pozabimo: Messi je Argentino pripeljal tako daleč. To je nesporno. Četudi se vse bolj jasno nakazuje, da ga bodo zdaj zdaj dali na čevelj, mu na dolgi rok ne bo hudega. Messi je entiteta zase. Messi se bo brez Argentine čisto dobro znašel, Argentine pa brez Messija ni več.