Klerofašizem: reševanje “nerojenih otrok” in posiljevanje že rojenih

Pred nekaj meseci sem po naključju naletela na grozljivo najdbo na spletu. Šlo je za primer klerofašizma v vsem razcvetu in kar je bilo najstrašnejše – nestrpne, sovražne in hujskaške vsebine so bile objavljene pod krinko “medija” dozdevno povsem legalno.

Toda Slovenija kot civilizirana in pravna država vendarle premore še nekaj življenja. Avtorja spornih vsebin in lastnika portala je doletela kazenska ovadba zaradi “javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti,” grozi mu tudi zapor. Kar pa je seveda praktično nemogoče, ker gre za visokega cerkvenega dostojanstvenika (kar je semantična anomalija v teh primerih), ki ima za sabo močno organizacijo in se bo najbrž brez težav izvil iz primeža roke pravice.

Pozivanje k linču drugače mislečih

Portal 24kul (???) ni uradni medij. Je zgolj spletni dnevnik tajnika Slovenske škofovske konference Tadeja Strehovca, v katerem pod krinko anonimnosti poziva k linču vseh drugače mislečih. Najbolj odmeven primer je njegov spisek članov “abortivnega lobija”, s katerim si je tudi prislužil kazensko ovadbo. Gre za seznam razumnikov, ki javno zagovarjajo vrednote civilizirane družbe. Klerofašistom gre najbolj “v nos” njihovo zagovarjanje 55. člena Ustave. Ali, kot so sami zapisali (kopiram dobesedni navedek, z vsemi napakami vred): “V njem smo razkrili seznam glavnih zagovornikov kontroverznega 55 člena Ustave, ki dovoljuje umore nedolžnih nerojenih otrok v slovenskih bolnicah.” Mimogrede, Slovenska škofovska konferenca, morda bi razmislili  o investiciji v tečaj slovenskega pravopisa ali pa vsaj v lektorja vašega hujskaškega trobila. Vrstni števniki se namreč pišejo s piko za številko. Samo toliko o tem.

55. člen Ustave je zelo kratek. Tole je:

“Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno.

Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.”

Jaz osebno v njem ne vidim nič kontroverznega. 55. člen zagotavlja in ščiti eno izmed neodtujljivih človekovih pravic. In obenem tudi pravico, da se vsak otrok rodi zaželjen. Absolutno podpiram pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok in s tem tudi pravico do splava.

Klerofašizem – grozeča nevarnost

Na spornem seznamu, ki, kot so opozorili že mnogi, spominja na preganjanje judov v nacistični Evropi, pa za tiste, ki radi interpretirajo naš bivši socializem kot totalitarni režim, na pošiljanje nasprotnikov režima na Goli otok in v gulage, so se znašla imena številnih uglednih akademikov in intelektualcev. Nekatere med njimi osebno poznam in jih zelo cenim. Mojega imena sicer ni, ampak ga pričakujem na posodobljeni verziji, po objavi pričujočega besedila. Da si bom lažje utrla pot nanj, naj ponovim še enkrat: absolutno podpiram neodtujljivo pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok in s tem tudi pravico do splava.

Klerofašizem je nevaren in gnusen. Eno izmed njihovih zavržnih dejanj so bile tudi provokacije v obliki “molitvenih shodov” s katerimi so pred ljubljansko ginekološko kliniko poskušali ustrahovati in poniževati ženske. Molili so namreč za “nerojene dečke in deklice”. Saj razumem, da si cerkev prizadeva, da bi najrevnejši producirali otroke kot za stavo. Več otrok pomeni tudi več potencialnih žrtev pedofilov iz njihovih vrst. Ne pozabimo, prav pred nedavnim so pojasnili, da Slovenska škofovska konferenca ne prijavlja spolnih napadov, ki jih nad otroki izvajajo njihovi člani. Oni to rešijo notranje. Zanje zakoni ne veljajo.

Poglejmo nekaj primerov njihove retorike, ki nam omogoča bežen, toda grozljiv pogled v njihovo mentaliteto. Svoje sovraštvo in ustrahovanje ter zasmehovanje ljudi v stiski imenujejo “plemenito poslanstvo”. Prepričani so, da “abortivni lobi trguje s splavljenimi telesi nerojenih otrok.” Tu se moramo malo ustaviti. Splav se lahko opravi le do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti. Za tiste, ki ne vedo – takrat zarodek še nima “telesa”, s katerim bi kdorkoli lahko karkoli počel (tudi tega ne, kar klerofašisti počnejo s telesi že rojenih 10-letnih otrok). Zarodek v obdobju, ko je splav še izvedljiv, obsega skupek celic, ki jih s prostim očesom vidimo kot kupček sluzi. Kot smrkelj, denimo. (Kaj, SŠK, se že bližam seznamu?) Sama ideja “trgovanja s telesi” je absurdna in kaže na pomanjkanje osnovnošolskega znanja naravoslovja. Grozljivo pa je, da s svojo ideologijo in širjenjem lažnih informacij nagovarjajo preproste ljudi, ki njihovim neumnostim nekritično verjamejo.

Bosta zmagali resnica in svoboda?

Nadškof Stanislav Zore je na Twitterju zapisal: »Čestitam generalnemu tajniku SŠK p. Tadeju Strehovcu za pokončno in pogumno držo, ko ga okrožno državno tožilstvo preganja zaradi zagovarjanja katoliških stališč o splavu. Prepričan sem, da bosta zmagali resnica in svoboda.« Z zadnjim stavkom se povsem strinjam. Le da resnico in svobodo razumem diametralno nasprotno kot nadškof. Resnica je to, da zarodek pri 8 tednih gestacije ni “otrok” in nima “telesa”, svoboda pa to, da se lahko odločim, ali bodo moji otroci živeli dostojno življenje ali pa bodo životarili v revščini.

Naj še dodam nekaj bistvenega. Ne moti me religija. Vsak človek ima pravico, da verjame v svoje pravljice. Vsak človek ima pravico, da verjame v nekaj, kar mu pomaga prestati bridek vsakdanjik. Ampak ko pa organizacija začne nasilno kršiti človekove pravice in se na ta način vmešavati v življenja posameznikov, takrat pa imamo problem. Takrat se zgodi klerofašizem.