Katera žival je primerna za mojega otroka?

Skoraj vsak otrok si želi imeti svojo žival, svojega ljubljenčka. Ob otrokovih željah ravnamo starši zelo različno. Nekateri takoj ugodijo, drugi želeno živalco obljubijo za nagrado za šolski uspeh, ali jo prinese Božiček, spet tretji vztrajno zavračajo otrokovo željo.

Ljubljenček obogati otroštvo in pomaga pri odraščanju. Vendar pa moramo poznati določena dejstva in se temeljito pripraviti na prihod živali v družino.
Preden pričnemo resno razmišljati o izpolnitvi otrokove želje, je nujno, da poiščemo vse možne informacije o želeni živali. Poznati moramo vse potrebe otrokovega bodočega ljubljenčka. Pozorni moramo biti predvsem na naslednje:
– Kako zahtevna je oskrba
– Ali bo žival v kletki, akvariju, terariju, ali prosto v stanovanju, kakšen življenjski prostor potrebuje, ali potrebuje vsakodnevne sprehode
– ali je potrebna kakšna dodatna oprema
– Kakšni bodo stroški s hrano
– Predvideti je potrebno tudi veterinarsko oskrbo
– Predvideti moramo, koliko časa dnevno se bo potrebno ukvarjati z živaljo
– Pretehtati, kaj bomo storili z živaljo v času dopusta, ali jo lahko vzamemo s seboj na počitniško destinacijo, oziroma, če gre za ribe v akvariju in plazilce v terariju, kdo bo poskrbel za njih v času naše odsotnosti.



Ko ugotovimo, da imamo pogoje za oskrbo želene živali, je potreben pogovor v družini, saj je nujno, da se vsi družinski člani strinjajo z določeno živaljo. Ljubljenčka ni možno imeti, če ima kdo odpor, ali se mu žival gnusi, ali se boji, da ga bo žival okužila. Če na primer oče ne mara mačk, sin in mama pa obožujeta muce, bo mačka v stanovanju nenehno predmet prepira. Zato je potrebno najti nekakšno soglasje, katera žival je za vse družinske člane sprejemljiva.

Nadalje je potrebno pretehtati ali bo žival imela kakšen vpliv na sosede, ali bo npr. pasje lajanje motilo sosede…
Naslednje dejstvo, ki ga ne smemo zanemariti je to, da se otrok, pa čeprav je star npr. deset let, šele uči odgovornosti in moramo biti pripravljeni, da mu bomo nudili suport pri skrbi za ljubljenčka in po potrebi sami prevzeli oskrbo.



Zavedati se moramo, da ljubljenček postane družinski član in ko posvojimo mucka, kužka ali ptička, ne moremo po par tednih reči, da nam je dovolj in ga oddati. Če hočemo, da se bo otrok naučil odgovornega odnosa, moramo sami odgovorno ravnati že pri izbiri živali, se posvetovati s kakšnim veterinarjem specializiranim za male živali ter res skrbno pretehtati potrebe in značaj živali ter naše možnosti. Le tako bo ljubljenček polepšal življenje družini.