Debeli rtič: resnica o migrantih in slovenski hinavščini

FOTO: www.policija.si

Slovenci smo poslušen narod. Bojimo se razmišljati s svojo glavo in všeč nam je, če nam kdo pove, kaj naj mislimo in delamo. Ko nam avtoritete povedo, česa se moramo bati, se nam že hlače tresejo, preden bi utegnili pomisliti, če je to potrebno. Tako kot v zadevi “Debeli rtič”.

Trenutni priljubljeni “naslikani vrag” – strah, ki je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni – so migranti. Ne mine dan, da se ne bi v “medijih” pojavila novička na to temo, ki Slovence na smrt prestraši in že so čisto iz uma in svarijo eden drugega pred grozečo nevarnostjo. Najbolj reprezentančen primer je trenutno Debeli rtič. Javnost je ogorčena nad mislijo, da “bodo namesto otrok tam nastanjeni migranti“. Ker ne verjamem vsaki neumnosti, ki jo kje zasledim, sem preverila par dejstev.

Migrantov na Debelem rtiču NI in jih NE BO

Slovenija je sprejela kontingentni načrt. Beseda “kontingenca” pomeni “možnost”. Kontingentni načrt pomeni torej načrt, kako bomo ukrepali v primeru, če se zgodi nekaj, kar se še ni zgodilo in se ne dogaja. Z drugimi besedami, kontingentni načrt je rezervni plan, scenarij B in podobno. In vlada RS je tako sprejela kontingentni načrt za primer povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito. Torej, gre za načrt, kako bo Slovenija ukrepala v hipotetičnem primeru, če nekje na svetu izbruhne vojna in pridejo k nam begunci. Ker to so namreč prosilci za mednarodno zaščito – ljudje, ki bežijo z vojnega območja. Ne pa migranti.

Debeli rtič ostaja otroško zdravilišče

Nikoli ni bilo govora o tem, da bi migrante nastanili v otroškem zdravilišču. Slednje še vedno obratuje, starši lahko svoje otroke kadarkoli vključijo v letovanje, pa naj bo samoplačniško ali pa s pomočjo Rdečega križa in drugih organizacij ter donatorjev. Migranti, ki jih ni in jih ne bo, bi bili nastanjeni v počitniških kapacitetah Ministrstva za notranje zadeve. Kolikor poznam sistem, gre za “sindikalne” apartmaje, kjer po ugodni ceni letujejo uslužbenci določene organizacije, v našem primeru policisti in ostali zaposleni pod okriljem MNZ. Tovrstni apartmaji se ponavadi ponašajo z dvema zvezdicama in ne ponujajo kakšnega silnega luksuza. Res je objekt že tretje leto prazen, ker pač čaka v pripravljenosti na zgoraj omenjen hipotetičen primer, toda četudi bi tam letovali policisti, bi se Slovenčki hitro razburjali, da imajo “inkasanti” poceni dopust, medtem ko morajo oni, pošteni in delovni državljani, drago plačati svoj oddih na morju.

Slovencev Debeli rtič ne zanima

Na eni izmed spornih in tendencioznih spletnih strani je navedeno, da je policijski “počitniški dom zaradi vladnega kontingentnega načrta za slovenske družine postal nedostopen”. Toda za večino slovenskih družin slovenska obala, še najmanj pa Debeli rtič, ni sanjska počitniška destinacija. Sicer bi pravim domoljubom morala biti, ampak podatki kažejo, da se daleč največ Slovencev odpravi na dopust k južnim sosedom. Še več, večino turistov na hrvaški obali predstavljajo prav Slovenci.

“Kaj pa domači reveži?”

Priljubljena floskula v povezavi z migrantskim Debelim rtičem je tudi: “Najprej je treba poskrbeti za naše državljane, ki živijo pod pragom revščine.” To je najbolj hinavska izjava, kar sem jih v zadnjem času zasledila. Komaj pred nekaj meseci so se isti Zlovenceljni togotno razburjali ob dvigu denarne socialne pomoči, češ kako država podpira lenuhe. Takrat so bili domači reveži sovražnik številka ena. Zdaj, ko so na obzorju migranti, so pa domači reveži priročni za semantično manipulacijo.

Ponavljanje tujih neumnosti osmeši vas same. V informacijski dobi preverjanje dejstev ni tolikšen izziv, da ne bi mogli zadeve raziskati, preden se osramotite. Žal sem videla že preveč nekoč sposobnih, razgledanih in inteligentnih ljudi, ki so se pustili speljati na digitalni led. Ne izpadite debili zaradi lenobe.

 

FOTO: www.policija.si